V kraljestvu planik (Storžič)

• Objavljeno: 27. jul 2020 ob 08:15

Nedeljsko jutro 26. julija nas je letos popeljalo na turo proti vrhu Storžiča. Storžič je 2132 m visoka gora na zahodnem delu Kamniško Savinjskih Alp s prelepimi razgledi na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter proti Ljubljani in preko Gorenjske ravnine. Izbrana pot je klasificirana kot zahtevna neoznačena, zaradi česar je bil pričakovan precejšen napor pri vzponu, kar se je med turo tudi potrdilo.

Zbralo se nas je skupno 10 udeležencev, ki smo bili zaradi ugodne vremenske napovedi napolnjeni z elanom in zazrti proti cilju na vrhu tokrat izbrane kamnite gmote. Tekom celotne poti je bila potrebna previdnost, saj so padavine v predhodnih dneh teren dobro namočile.

Naša pot se je začela v Bašlju pri Bašlanski Brunarci, kjer smo z lučkami prve korake napravili po makadamski poti, nato pa zavili na Gamsovo pot, ki nas je vodila do naše prve postojanke pri cerkvi Sv. Lovrenca.

Pot smo nato nadaljevali po gozdu mimo Sv. Lovrenca in razcepa proti Gradišču, po katerem smo se srečali z začetkom zahtevne klančine, ki je pod nogami vztrajala naslednje 3 ure in pol. Temperature v gozdnatem predelu so bile prijetne in so omogočale nošenje manjše količine slojev oblačil, v zraku pa je bilo kar nekaj vlage, zaradi česar smo se hitro razgreli.

Enaki pogoji so nas spremljali vse do razcepa poti proti Planini Javornik in Kališču, kjer smo tudi naredili drugi daljši postanek in si nabrali moči za pot, ki nas je čakala naprej. Na tem mestu nas je že spremljalo sonce, ki pa se je nam v prid ob prihodu na čistino nad razcepom že ovilo v oblačno kopreno, ki je omogočala bolj prijeten, predvsem pa manj vroč vzpon.

Ob prehodu na travnike smo se srečali s prvimi planikami, ki so nas spremljale skoraj do samega vrha. Na naše presenečenje jih je bilo kljub pregovorni redkosti precej, kar je omogočilo fotografskim navdušencem v skupini nabiranje velike količine spominskih posnetkov. Klančini kar ni bilo videti konca, saj smo se po skalovju in travnikih vztrajno vzpenjali proti našemu cilju. Nedaleč pod vrhom smo opazili tudi nekaj čred ovc, ki so se mirno, a z glasno zvočno spremljavo pasle, mi pa smo premagali še nekaj zadnjih klančin, nakar se je prikazal sam vrh s križem in kamnito mizo.

Kratek postanek na vrhu smo zaokrožili s fotografiranjem in nabiranjem žigov, nato pa smo se premaknili na Ramo storžiča in si privoščili zasluženo malico. Vremenska slika se je v tem času že spremenila do te mere, da so se oblaki, ki so nas spremljali tekom vzpona precej namnožili. Rezultat tega so bile dramatične fotografske scene, a okrnjen pogled na okoliške gore. Kljub temu je bil postanek na vrhu prijeten in podkovan s prijateljskim vzdušjem.

Dva od naših članov sta nato nadaljevala samostojno pot preko Planšarije Mala Poljana in Tolstega Vrha do Kriške gore, preostanek skupine pa se je podal proti dolini, tokrat v smeri Kališča. Do Kališča smo prispeli dokaj hitro. Tu smo si privoščili še zasluženo kavo ter počitek in nato sestopili preko grebenske poti nazaj do Bašlja.

Prekrasen dan v kraljestvu planik in s čudovitimi razledi, je bil tako zaključen.

Nazaj na seznam