Blog
Letos na Triglav

Na Očaka - zaključno dejanje LNT 2021

  • Objavljeno: 15. sep 2021 ob 08:10

Življenje je pač takšno, da ima vse svoj začetek, pa tudi svoj konec. Tako smo v programu Letos na Triglav z letnico 2021 prišli do sklepnega dejanja, obiska našega Očaka. O poti, ki se je začela v dolini Krme, prečila mimo Triglavskega doma na Kredarici in nas peljala vse do vrha Triglava, tokrat ne bomo izgubljali pretirano veliko besed, saj je le ta opisana že tako pogosto, da bi skoraj lahko štel kamne po poti, bomo pa povedali kakšno več na račun same izvedbe, občutkov in dogajanja po poti.

Kot vedno ob zgodnji uri, smo tudi tokrat zakorakali ob soju lučk v temo. Nekateri smo si za lažji štart organizirali tudi spanje v Mojstrani in si s tem podaljšali spanec za kakšno uro ali dve, kar je zagotovo pripomoglo k splošni pripravljenosti in dobri volji na izhodišču. Vsekakor je bilo na obrazih vseh prisotnih že zjutraj videti obilico nasmeškov, četudi se je vmes našel kakšen z kančkom negotovosti.

Po poti proti vmesnim postojankam smo lahko ujeli lepe trenutke ob sončnem vzhodu, pa seveda tudi kasneje, ko se nam je razodela okoliška narava in hribovja. Bojan je po poti delil znanje in nasvete, pa tudi vzpodbude, ko je pot začela postajati daljša – pohvala pa takoj vsem udeleženkam in udeležencu, ki se niso zanašali samo na pomočnika in pomočnico, ampak so se vzpodbujali tudi med seboj in se tako »prignali« do Triglavskega doma.

Smuk v varovalno opremo in že smo poplezavali proti Malemu Triglavu. Poti smo se lotili preudarno in že proti vrhu in po grebenu ocenjevali, kje se lahko pojavijo težave ob sestopu. Vsekakor pa je bilo čutiti korajžo, saj so bile udeleženke in udeleženec tako fizično, kot mentalno dovolj dobro pripravljeni, da smo pot brez večjih ovir premagali v dobrem času in dosegli vrh Očaka, kjer nas je pričakal dober, a ne pretiran vrvež. Okrepčilo, fotografiranje in krst so seveda stalnica, nato pa smo se odpravili nazaj proti Triglavskemu domu. Na Malem Triglavu smo bili ob povratku tudi priča reševanju planinke, ki se je poškodovala na sosednji poti proti Domu Planika pod Triglavom. Preleti helikopterja in informacije mimoidočih so med udeležence prinesli kanček nelagodja, celo panike, a smo to na preudaren in miren način razrešili ter pot nadaljevali z bolj gotovim prijemom in korakom na nevarnih mestih.

Pri Triglavskem domu pa se je situacija sprostila. Po varnem spustu smo si privoščili zasluženo kavo in se pripravili na »dirko« v dolino. Ta je dejansko potekala zalo hitro in odločno, saj so preko programa vsi udeleženci pri dogodkih, pa tudi v lastni režiji, natrenirali sestop in so tako noge omogočale hiter, a hkrati varen korak, na določenih mestih pa tudi rahlo potekavanje – pohvale vsem tudi za to, saj smo tako spust dokončali v rekordnem času programa Letos na Triglav.

Zaključili smo s poslovilom in nasmeški na obrazih, pa obljubami, da se snidemo, pa tudi malo težkim srcem, ker smo zaključili še en letnik našega programa. Dragi moje udeleženke in udeleženci, tudi tisti, ki niste uspeli osvojiti vseh vrhov, upam da se snidemo na kakšnem vrhu, ali pa na dogodku, saj so se mnogi že pridružili tudi Planinskemu društvu Kranjski gamsi, ter se podružimo in poveselimo ob skupnih dogodivščinah. Pohvale vam gredo za vašo rast in razvoj, pa tudi za vse osvojene vrhove, ne samo te kamnite, ampak tudi miselne, ki so bili vaši osebni. Hvala vam iz srca v imenu vseh, Bojana, mene (Gašperja), Andreja, Eve, Lovra, Sandre in Matjaža, ki smo letos pomagali pri izvedbi programa, za lepe trenutke in prijetne izkušnje.

Z goro naprej!

 

 

 

 

Kot dodatek pa še kratek zapis Klemna, udeležence, ki je hkrati tudi eden od naših članov in VGN-jevec, o meteorološki postaji na Kredarici.
Meteorološka postaja Kredarica. Nahaja se nadmorski višini 2512 metrov ter seveda velja za najvišje ležečo meteorološko postajo v Sloveniji. Nahaja se tik ob Triglavskem domu na Kredarici. S svojim delovanjem je začela avgusta davnega leta 1954. Je edina gorska sinoptična (glavna) postaja, ki poleg temperature ter padavin meri tudi število ur sončnega obsevanja, vidljivost oblačnost, višino snežne odeje, veter … Z izjemo prvih nekaj let, ko so vremensko dogajanje beležili profesionalni meteorologi, delo opravljali amaterski/ljubiteljski opazovalci. Od leta 2006 pa so zaradi izjemnega pomena meteorološke postaje, v zadnjem desetletju v meteorološka opazovanja na Kredarici vključila tudi Slovenska vojska, ki meritve opravlja še dandanes. (Cegnar 2014)

Vir: Cegnar, Tatjana. 2014. »60 LET METEOROLOŠKE POSTAJE NA KREDARICI«. V: Naše okolje. Http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/kredarica.pdf.

Nazaj na seznam