Vtisi udeleženk programa LNT 2020

• Objavljeno: 18. sep 2020 ob 10:35

Program "Letos na Triglav 2020" se je končal, zato smo zbrali vtise udeleženk v letošnjem programu.

Triglav

Kako sem prišla na Triglav kljub strahu pred višino? S PD Kranjski gamsi in programom Letos na Triglav.

Nikoli si nisem predstavljala, da bom kdaj stala na vrhu našega Očaka, saj me je strah višine. Vrti se mi že ob pogledu skozi okno v tretjem nadstropju, zelo neprijetno izkušnjo pa sem imela tudi na poti do Češke koče, kjer me je povsem paraliziral strah in sem si ob vrnitvi do avtomobila prisegla, da ne stopim na noben hrib več. Pa se je vseeno v meni, sicer nekaj let kasneje, prebudila želja, da bi spoznala slovenske gore.

V podjetju, v katerem delam, imamo planinsko društvo, ki pa organizira le nekaj dogodkov na leto, pa še ti so za začetnika povsem neprimerni. Zmotno sem si tudi predstavljala, da moraš biti že »pravi hribovc«, da se sploh lahko včlaniš v katerokoli planinsko društvo. Jaz pa to nisem bila. Zato sem - kot se za moderne čase spodobi – prek spleta iskala druge možnosti. Tako sem povsem po naključju naletela na PD Kranjski gamsi in program »Letos na Triglav«. V opisu je pisalo, da je program namenjen tudi neizkušenim planincem. »To je to!«, sem se veselila, a so bila žal že vsa mesta zasedena in tako sem potrpežljivo čakala na novo priložnost naslednje leto, ko smo z 2 mesecema zakasnitve, le pričeli s prvo turo.

Kot neizkušena planinka sem s programom »Letos na Triglav« veliko pridobila: ne zgolj kondicije in moči za hojo po planinah, temveč tudi veliko uporabnih informacij in znanja. Sedaj vem, kaj sodi v nahrbtnik in kaj ne, koliko vode potrebujem, kaj in koliko je potrebno jesti, kako hitro a kljub temu varno hoditi po različnih terenih (oh, ta melišča…), kako pravilno uporabljati pohodniške palice, pas, samovarovalni komplet, čelado in rokavice. Spoznala sem tudi različne živali in cvetlice, ki so nas spremljale ob poti ter se naučila nekaj novih besed iz planinskega besednjaka: konta, podi…itd. Čeprav me je bilo po uvodnih turah strah ob misli, da bo treba splezati v bližino kakšnih jeklenic, je bila moja taktika preprosta. Vedno sem razmišljala izključno le o turi, ki je pred mano. Že zelo zgodaj sem namreč spoznala, da je - kot smo udeleženke v poročilu s Triglava že zapisale - program res odlično sestavljen. Udeleženci smo postopoma napredovali, pridobivali na samozavesti in tehničnem znanju kako uporabljati opremo, za katero - do udeležbe v programu - sploh nisem vedela, da obstaja. Predvsem pa sem spoznala, da lahko hodiš v gore kljub strahu pred višino in da se lahko zoperstaviš vrtoglavicam. Tega zagotovo ne bi zmogla brez podpore in spodbude idejnega vodje programa in vodnika na turah, ki je vsakič poskrbel, da smo bili varni in je znal pomiriti tudi moje živčke ter z nasveti preusmeriti pozornost od negativnih misli.

Program LNT je zakon! Priporočam ga vsakomur, ki si želi spoznati slovenske gore tudi v živo, ne zgolj prek Instagrama / Facebooka in nima predhodnih planinskih izkušenj. Toda pozor, zavedati se je potrebno tudi morebitnih stranskih učinkov, ki pa so zelo pogosti: prijetna utrujenost ob koncu dneva, pomanjkanje časa za TV in družabna omrežja, spoznavanje novih prijateljev in kronična odvisnost od gora, od prečudovitih barv, ki jih ponuja sončni vzhod nekje na +1000m nadmorske višine in od vstajanja ob zgodnjih jutranjih urah.

Alenka M.

Sv.Jošt nad Kranjem

Že precej let sem imela željo, da bi hodila v hribe. Včasih sem tudi res šla – na kakšen nižji hrib, ki sem ga zmogla in ni bil prezahteven. Za kaj »resnejšega« pa nisem imela ne znanja ne primerne družbe – s tistimi zagretimi in izkušenimi kolegi ne bi mogla vštric, saj nisem imela dovolj kondicije, z drugimi se nam je pa zelo redko uspelo zmeniti…

Za program Letos na Triglav sem izvedela od prijateljice, ki se ga je udeležila prejšnje leto, in sem takoj vedela, do bo to nekaj zame. Na začetku leta sem bila v zelo slabi formi in sem bila precej skeptična, ali bom sploh zmogla. Vendar je Bojanov program tur zasnovan tako premišljeno, da se počasi postopoma pripravljamo, tako da sem sčasoma tudi jaz presegla vse ovire. Naučila sem se tako rekoč vsega – od teoretičnih osnov do praktičnih veščin, dobila sem kondicijo in moč. S spodbudami Bojana in drugih udeležencev sem premagala še svoje strahove in dvome. Ker priznam, nekajkrat vmes sem mislila kar odstopiti…

Skratka, zelo zelo sem vesela, da sem našla tale program. Ko sem se vpisala, si niti nisem mogla predstavljati, kakšna lepa in nepozabna doživetja me čakajo in kako fajn se bomo imeli s soudeleženci. Se že veselim novih podvigov!

Bojan, res hvala za idejo in odlično in premišljeno sestavljen program, potem pa še za vodenje, potrpežljivost, novo znanje in vse tvoje spodbude, da smo ga izpeljali.

Mateja P.

Dobrča

Po 30.letih spet nazaj med skale

V mladih in malo mlajših letih sem pogosto hodila v hribe in tudi po gorah, kar me je zelo osrečevalo. Še sama ne vem, kako se je to lahko zgodilo, a z letih sem vedno bolj poredko šla v hribe, gore pa so postale v moji predstavi povsem nedosegljive. Nisem imela več kondicije, niti prave družbe, nisem več zaupala svojemu koraku. Občasno sem še šla v hribe; ni bilo slabo, a pogosto sem se hrepeneče ozirala med gore z željo, da bi še kdaj občutila skalo in si mislila 'Kako je to možno, da ne grem več v gore? A res nikoli več ne grem tja gor?

Pred dvema letoma sem se odločila, da hočem najti način, da se spet spravim na dva tisočake, med jeklenice in kline. 'Srečanje' s Kranjskimi gamsi mi je odprlo pot. Celoten proces priprav je bil zame celo bolj pomemben kot osvojitev Triglava. Postopoma sem dobila zaupanje vase, da to zmorem, da moj korak postaja bolj zanesljiv in se počutim varno. Hoja v gore se mi zdi nekaj zelo prvinskega; ko občutim skalo, ko plezam, se počutim zelo 'celo', saj moram biti povsem zbrana in pri stvari. Za priboljšek pa še krasni razgledih, sončni vzhodi, prelepe rože in živali, ki jih lahko vidimo le v gorah. Kako sem srečna, da spet hodim v gore!

Bojan je program zasnoval tako, da smo se res lahko postopoma pripravili na daljše in bolj zahtevne ture. Pa ne gre le za osvojitev vrhov in pridobivanje kondicije; zame je pomembno tudi pridobivanje notranje moči, zavedanja, da zmorem več, kot sem mislila. Sočlani v skupini so mi postajali bliže z vsako turo. Čeprav sem bila občutno starejša od vseh ostalih, sem se v skupini zelo dobro počutila. Mladosten utrip mi je bil zelo blizu in kot da sem se med njimi kar pomladila.
Težko z besedami izrazim, kako sem hvaležna, da sem prišla v program LNT 2020. Vse doživeto ostaja zelo živo v mojem srcu. Hvala Bojanu za vse potrpljenje z nami, za pravo dozo resnosti, strogosti in podpore.

Anita P.

Veliki vrh (Košuta)

Ko sem na internetu slučajno opazila program Letos na Triglav, nisem dolgo razmišljala

Vedela in čutila sem, da bom spoznala nove in prijetne ljudi, z enakim mišlenjem in veseljem, kot ga imam sama. Kljub temu, da sem na Triglavu že bila, mi je program dal točno to in še več kot sem pričakovala. Nova poznanstva in novo znanje.

Všeč mi je, ker smo skupina ljudi, ki se medsebojno podpira in spodbuja, uživa v naravi in v kateri rastemo kot posamezniki z željo po novem znanju. To se je pokazalo že na prvi skupni spoznavni turi, ki se je zaradi korona krize zamaknila za točno 2 meseca.

Ravno na ta dan se je z mano na hrib želela povzpeti tudi kolegica Maruša, zato sem ji povedala da sem že zasedena in jo povabila zraven - izlet pa sva podaljšali še do svetega Mohorja. Tudi ona je postala ena izmed udeleženk tega programa in obenem premagala strah pred višino, poleg tega pa sva se zaradi programa bolj pogosto družili kot prej.

Program je zastavljen tako, da lahko res čisto vsak, ki ima dovolj volje in vztrajnosti, doseže najvišji vrh naše čudovite dežele. Obenem pa ga priporočam vsem, ki v gore ne želijo hoditi sami, saj bodo tam spoznali ogromno srčnih ljudi, ki jih hoja v gore veseli.

Anja S.

Stol

Letošnje leto 2020 bo zame zagotovo nepozabno! Že lansko leto sem si ogledovala program Letos Na Triglav, vendar je bilo zanimanje zanj tako veliko, da sem zamudila prijave. Tudi letos se mi je zgodilo enako. Ampak na mojo srečo v nesreči, je vmes posegla korona in tako sem dobila svoje mesto.

Program mi je dal poleg izkušenj, kondicije in osvojenih vrhov, tudi polno čudovitih spominov, občutkov ter novih spoznanstev. Vesela sem, da sem dobila priložnost spoznati tako čudovite, pristne in srčne ljudi ter z njimi deliti naše uspehe.

Z goro naprej!

Eva P.

Begunjščica

Program Letos na Triglav 2020 je združil posameznike z ljubeznijo do hribov v dinamično skupino, ki je vsak drugi vikend skupaj uživala v naravi. Zaradi odličnega vodenja izkušenih hribolazcev Bojana in Gašperja smo se prav na vsaki turi, še tako zahtevni, vsi udeleženci počutili varne.

Poleg dobre družbe in varnega koraka v hribih smo se udeleženci naučili tudi pravilne uporabe opreme (SVK, PP,..) hkrati pa smo dobili tudi različne nasvete za čim lažje premagovanje ovir v visokogorjih (melišča, zavarovane plezalne poti,..).

Poleg novih izkušenj v gorah, smo si skozi skupno premagovanje ovir udeleženci prirasli k srcu in se že veselimo, da bomo še naprej skupaj v sklopu PD Kranjski gamsi uživali v prečudoviti naravi.

Maruša V.

Storžič

Celoten program smo skupaj uspešno pripeljali do konca

Letošnji program je bil zasnovan tako kot lani, za ljudi, ki niso vešči hoje v hribe, nimajo fizične in psihične kondicije, vendar jih gore kličejo in si v dobri družbi želijo vse omenjeno pridobiti, ter za nagrado za ves svoj trud, na koncu programa stati tudi na vrhu Triglava.

Program je bil letos zaradi vsem znanih razmer, okrnjen na 10 ciljev (namesto 14), zato so se morale udeleženke še toliko bolj potruditi, da so v krajšem času osvojile vse veščine gibanja po različnih terenih, uporabo varovalne opreme in nabrale dovolj fizične in psihične kondicije, za uspešno dokončanje programa.

Na vseh desetih dogodkih sem res užival, bilo je veliko smeha in veselja na vrhovih, pa tudi nekaj težkih trenutkov, ko je kdaj prišel v misli kak dvom, ampak smo jih vse pregnali in šli skupaj naprej.

Ponovno se je pokazalo, da dejanski namen programa LNT ni samo stati na vrhu Očaka, ampak vsa ta doživetja čez celoten program, prijetna druženja v naših prelepih gorah, od prve budilke za prvi dogodek, do zadnjega dne, ko se zvečer utrujen a vesel uležeš v posteljo.

Zelo sem ponosen na vse sodelujoče, tiste, ki so program v celoti zaključile in tudi tiste, ki letos celotnega programa niso mogli izpeljati. Drugo leto bo nova priložnost in se že veselim lepega in veselega druženja z udeleženci LNT 2021.

Bojan M.

Stenar

Velika (Koroška) baba

Dolkova špica

Nazaj na seznam