Vsako leto komaj čakamo, da bo v programu LNT na vrsti naša »domača« gora Dobrča in v letošnji sezoni smo jo dočakali danes. Ker treniramo v programu tudi »rano uro, zlato uro« za prihajajoče ture, smo se tokrat zbrali na parkirišču pod cerkvijo sv. Neže že pred sedmo in zakorakali novi dogodivščini naproti.
V normalnem tempu smo začeli, ko pa se je pot višje postavila bolj pokonci, smo prilagodili tempo temu primerno. Nekateri še niso dobro »naštudirali« kaj in koliko zjutraj (in večer pred turo) pojesti in popiti, zato jim je šlo bolj počasi, ampak ravno zato izvajamo ta program, da ima vsak do Očaka čas spoznati, kaj njegovo telo potrebuje in česa ne.
Vsi smo se nato zbrali in naredili kratek postanek na razgledni točki Vaško. Po hitrem okrepčilu smo nadaljevali po Robu proti vzletišču Dobrča. Ta del poti smo kar hitro premagali in po še enem kratkem hidracijskem postanku pri Poldetovi klopci, zagrizli v najbolj markanten del poti po robu, ki se vzpenja v ključih vse do gozdne ceste.
Ta del poti je bil za nekatere kar naporen, ampak smo ga vseeno vsi zmogli. Na razpotju smo zavili desno proti grebenu, ki vodi do vrha. Med potjo smo prečili še nekaj zaplat snega in kmalu dosegli vrh. Na vrhu smo si vzeli čas za skupinsko sliko in prigrizek, večina pa je nato odšla še proti Šentanskemu vrhu.
Ker so nam želodčki že veselo krulili, dobrote v koči na Dobrči pa se ne bodo same pojedle, smo jo z vrha kar hitro ucvrli proti koči. Na Podgorski planini nas je pričakal res lep razgled na Julijske Alpe, mi pa smo jo kar veselo »šibali« naprej proti koči.
Kdor nas spremlja ve, da je za Gamse koča na Dobrči kot naš drugi dom, kjer nas vedno prijazno sprejmejo, da o njihovih dobrotah sploh ne govorimo. Prid'te pa probej'te ;)
Po potešitvi lakote in žeje smo začeli s sestopom. Ker pa program LNT ni turistične narave in je teren tukaj še prizanesljiv (če kdo ujame zajčka) smo trenirali hiter in varen sestop. Po slabi uri in pol smo že stali pri jeklenih konjičkih, vsi zadovoljni in veseli, da smo turo opravili brez večjih težav.
Pohvale današnjim udeležencem, samo tako naprej in ne pozabite, vse je težko, predno postane lahko. Se vidimo kmalu.
Za konec pa še pohvale našemu Gašperju, ki je danes vodil turo in je bila to njegova zadnja pripravniška tura, ki je imela vsekakor dodano vrednost. Udeleženci so izvedeli veliko o gorski naravi, zgodovini koče in doživeli tudi recital pesmi o Dobrči, ki jo prilagamo spodaj. Gašper, samo tako naprej in naj tvoja ljubezen do gora in želja po predajanju znanja nikoli ne presahne.
Dobrča Oj, Dobrča krasna,
soseda gorenjskih planin.
v vencu gora si nam jasna
lepota gorenjskih davnin.
Kot lepih zelenih pomladi
na tisoče rožic cveti.
Lepot in užitka nam nudiš,
res krasna si, Dobrča ti.
S svojega vrha razgled je pa tak,
da težko je reči, da kje je enak.
ko gledaš na Storžič, Triglav in Bled,
morda bi to vedel le redek vseved.
Poti nate gosto so speljane,
ki vodijo nas na en sam cilj.
da na tvoje bi prišel poljane,
gotovo vsak srečen bi bil.
Zvečer, ko se spusti mrak na goro,
nešteto luči se prižge.
Narava prelepa pokoja želi,
saj biser Gorenjske si, Dobrča ti.
Vili Perko
Za čisti konec pa še video posnetek:
Nazaj na seznam