Nepozaben Triglav

• Objavljeno: 15. sep 2019 ob 18:38

Včeraj je prišel čas za (že težko pričakovano) zadnje dejanje v našem programu “Letos na Triglav” 2019, vzpon na Triglav. Na parkirišču v dolini Krma se nas je, še v trdi temi, zbralo trinajst, od tega osem takšnih, ki na vrhu Očaka še niso stali nikdar.

Po tem, ko se opremimo, štartamo z velikim zagonom cilju naproti. Čeprav je bilo za vse spanca malo, je bilo čutiti veliko energije in veselja v zraku, kajti bil je le dan za Očaka, to pa ni vsak dan ☺ 

Po prvem postanku

Po dobri uri in pol hoje v temi prispemo do jase pod pastirsko kočo na planini Zgornja Krma. Tu si privoščimo prvi postanek, se malo okrepčamo in gledamo, kako se vrhovi okoli nas, barvajo v oranžno barvo. Po postanku se v svitu podamo proti pastirski koči, kjer srečamo tudi prve planince, ki nas prehitijo. 

Pot čez kurico

Nad pastirsko kočo zavijemo levo, na pot čez Kurico. Ravno ko se vzpenjamo po strmejšem, skalnatem delu čez Kurico nas objamejo prvi sončni žarki to da vsem novo energijo in jo veselo mahnemo naprej. 

Konjsko sedlo

Pred Konjskim sedlom si privoščimo še en kratek postanek za občudovanje prekrasne pokrajine okoli nas. Pot nas nato vodi mimo Konjskega sedla proti Domu Planika pod Triglavom. Tu začnemo že pogosteje srečevati druge planince. 

Na poti proti Planiki

Pot do Planike je bila prijetna, vreme lepo in vzdušje prešerno, kot se za prave planince spodobi ☺ Pri Planiki se na hitro okrepčamo, se opremimo z opremo in nadaljujemo pot proti Malemu Triglavu. 

Opremljeni za plezalni del poti

Tu je bilo, do začetka plezalnega dela, kar precej vroče tako, da smo vmes še odvrgli odvečna oblačila in se odžejali. Pri vstopu v plezalni del je bilo že jasno, kaj nas čaka po poti vse do vrha, ogromna gneča.

Začetek plezalne poti

Do vrha Malega Triglava smo potrebovali 20 min. več kakor bi sicer, zaradi čakanja in umikanja, vendar nam to ni pokvarilo razpoloženja, no mogoče na trenutke ☺ vendar se je ob pogledu na vrh Triglava in kako blizu je, to hitro spremenilo. 

Gneča proti vrhu

Pot po grebenu je bila lepa, gneče manj, zato smo hitro dosegli zadnji vzpon na vrh. Tukaj je spet zaradi neznosne gneče, arogance in nekulture nekaterih, prišlo do velikega “zamaška”, ki je povzročil počasne premike in še dodatnih 30 min. čakanja, ampak pustimo te podrobnosti, ki jih bomo hitro pozabili. 

Na vrhu

Po 6 urah in 40 minutah smo končno prišli na vrh Očaka. Zaradi gneče mogoče ni bilo tistega pravega navdušenja prvi trenutek, ampak ko smo si našli prostor, se nadihali in umirili takrat, so pa prava čustva prišla na plano in zadovoljstvo je bilo očitno. Veselo smo si čestitali in naredili verjetno preveč slik ☺.

Krst za spomin na prvikrat

Sledil je krst naših osmih udeležencev, ki so prvič stopili na vrh Triglava. Z našo posebno “obredno” vrvjo, ki je bila z nami skoraj na vseh vrhovih, so jo vsi dobili trikrat po zadnji plati, nekateri manj, drugi bolj močno, da se spomin na prvikrat ne bo kar tako izgubil. 

Na vrhu smo ostali dobre pol ure, nakar je sledil sestop, ponovno skozi gnečo. Tokrat smo sami naredili nekaj (prepotrebnega) reda, da ne bi spet prišlo do že videnih zamaškov pri vzponu. Sestopili smo v smeri Kredarice, do katere smo prišli v dobri uri.

Sestop proti Kredarici

Tam smo se najedli, napili in odpočili od vse te gneče in v miru podoživljali občutke z vrha. 

Sledil je še sestop v dolino Krma. 

To je bilo tudi simbolno sklepno dejanje našega programa “Letos na Triglav” 2019, ki je minil brez resnih poškodb, dosegli smo vse vrhove in v tem času postali pravi prijatelji, kar pomeni, da je bil program več kot uspešen. Skupaj smo prehodili kar preko 160 kilometrov! 

 

Zelo sem vesel, da je od ene ideje v glavi nastalo nekaj tako lepega v vseh pogledih. Ponosen sem na vse sodelujoče, ki so se morali velikokrat boriti sami s seboj in so vztrajali vse do konca. Ker je bil program narejen “iz kavča na Triglav”, kar je bilo pri nekaterih dobesedno res, lahko rečem samo, da so zdaj vsi pravi gorniki. Naučili so se veliko, od malih stvari gorništva do uporabe (tudi zimske) opreme in to ne samo iz teorije, ampak tudi iz prakse. Vsi so lahko zelo ponosni nase, tako kot sem jaz na njih. Upam, da bo drugo leto, ko se program ponovno začne, nastala tudi tako lepa zgodba.

Bojan M.,predsednik

Nazaj na seznam