Blog
Letos na Triglav

Vtisi udeležencev programa Letos na Triglav 2019

  • Objavljeno: 23. sep 2019 ob 08:10

Ob zaključku programa "Letos na Triglav 2019" smo zbrali vtise udeležencev, ki si lahko preberete spodaj. Pridružite se našemu programu naslednje leto in skupaj bomo uživali na poti čez program, vse do vrha našega Očaka.

 

V program Na Triglav sem se vključila zaradi navdušenja nad hribi. Sicer sem že prej obiskala nižje, tja do 1500 m, višjih od 2000 m pa že dolgo ne. Moja novoletna želja je tudi bila, da se letos povzpnem na Triglav, zato se mi je skupina zdela idealna priložnost. V njej sem spoznala somišljenike, super ljudi in spletla tudi nova prijatleljstva. Program je bil poln čustveno-adrenalinskih izzivov, hkrati pa smo iz naše dogodivščine izvedli tudi še eno odlično stvar – ustanovili društvo. Programa se z veseljem udeležim tudi drugo sezono, ampak ker sedaj imamo društvo se naše dogodivščine nadaljujejo, tudi pozimi.

Še na mnoge pustolovščine in lep gamsovski pozdrav.

Sandra K.


Sredi pomladi me pokliče (lažem, ker smo v času messengerja, mi napiše) kolegica Sandra in pravi ˝ej, našla sem skupino, ki gre letos na Triglav, a se jim pridruživa?˝. Ok, priznam, da sem mogoče prvič vse skupaj preslišal, potem pa mi reče še enkrat in glej ga zlomka, že se znajdemo na prvi skupni turi. Še danes sem hvaležen, da ni takoj obupala, ker sem res vesel, da sem letos s programom osvojil vse te vrhove, dobil veliko novih izkušenj kar se tiče hribolazenja predvsem pa, spoznal toliko zanimivih ljudi s katerimi mi je vsak vzpon v veselje. Upam, da ostanemo skupaj še naprej in osvojimo še marsikateri vrh, tako slovenski kot mogoče tudi kakšen višji kje v tujini. Kar se tiče programa, kapo dol Bojanu. Res deluje. Da se ljudje, ki so še ne dolgo nazaj ležali na kavču, po dobre pol leta brez težav povzpnejo na najvišji vrh v Sloveniji, potem tu res ni dvoma da program ne bi deloval. Predlagam da takšen ostane tudi v prihodnje, če pa bi se že kaj kdaj spreminjalo, pa naj Velika (Koroška) Baba ostane notri…. Meni je bila res všeč in verjamem da bo bila še marsikomu. V bistvu bom takole rekel, ta vrh mi je najbolj ostal v spominu, res je zanimiva pot razgled pa božanski. Še enkrat bi rekel kapo dol Bojanu za potrpežljivost, ker da ti pelješ v hribe 10+ dokaj izkušenih hribolazcev je eno, da pa toliko recimo neizkušenih ljudi pa je čisto druga pesem…. Treba biti res potrpežljiv in tudi kdaj udariti po mizi, tkole pa tkole in sam tkole je  Všeč mi je še, da je bilo vzporedno s programom ustanovljeno tudi planinsko društvo, v katerega sem se z veseljem včlanil. Ker kot sem že rekel, vsakič, ko sem se želel v kakšnega včlaniti, kar nisem vedel, v katerega bi se. In tu se je pojavila odlična priložnost da gremo skupaj novim zmagam (vrhovom) naproti. Upam, da bo zima tudi tako zanimiva, kot je bilo poletje…

Vesel gorski pozdrav!

Andrej G.


Zelo skrbno načrtovan program, s super vodjo primeren tako za začetnike, ki se s pohodništvom še nikoli niso srečali pa tud izkušenejši pohodniki in tisti z več kondicije se ne bodo dolgočasili in bodo zagotovo spoznali kakšen nov vrh. Med pohodi smo se veliko naučili in nabrali veliko izkušenj (tudi z zimsko turo z uporabo vse potrebne opreme) ter veliko kondicije, zato glavni cilj Triglav ni predstavljal problema za nobenega udeleženca.

David O.


V začetku tega leta (2019) sem se prijavila na program Na Triglav v želji da končno osvojim vrh našega ovčaka. Program je obljubljal uspeh vsem, tudi nam "iz kavča" in ne le zapriseženenim planincem. V program sem vpeljala še prijatelja Janeza, zaradi katerega so mi bila ta planinska nočna vstajanja in predvsem vožnja do izhodišča, mnogo lažja, saj je vozil on. Program sva interno preimenovala v Gorenjsko terapijo. Program je vseboval 14 ciljev, torej 14 druženj, katerih končni cilj je Triglav. Vsak cilj je bil svojevrsten. Vsakič je bilo tako, da sem mislila, da ne bom zmogla, pa sem, le 10. cilj (Grintawc) mi je dal 'po buči' in od takrat naprej sem že spoznala svoje fizične, psihične in mentalne sposobnosti ter se poigravala s svojimi mislimi in predvsem premagovala lastne ovire. Pravijo, da ti hribolazenje zleze pod kožo, toda meni še ni, zlezli pa so mi pod kožo posamezniki, sotrpini, vsak s svojim svojevrstnim karakterjem. Ravno zaradi družbe, motivatorjev, gonilcev je bila pot lažja in lepša. Res da narava tudi veliko prispeva k pozitivnemu počutju, a kaj ko zaradi sopihanja, švicanja in mučenja občasno tudi nisem mogla uživati v lepotah naše dežele in še sreča za slike, da sem lahko naknadno, doma občudovala te čarobne kraje in se nasmihala dogodkom tistega dne. "Zna bit, da nas je Skalar (Stenar) še najbolj povezal." Na začetku programa je izgledalo, da bom edina ženska v programu, a na srečo je s težavnostjo cilja naraščalo tudi število udeleženk programa in tako je bila ekipa veliko bolj pestra. Najprej Aleša, nato Iris, potem še Sandra in Jana in Petra... same dobre babe in ko smo okronali še 12. cilj, Veliko Koroško babo, smo vedeli, da nam bo uspel naš glavni cilj, zato smo si ga zadali za naslednjega. Vsak posameznik je s svojim izjemnim karakterjem prispeval k temu, da je uspelo vsako druženje in na koncu tudi naš glavni cilj, Triglav. Največja zahvala gre našemu pastirčku (organizatorju programa), ki je tako skrbno in varno pripeljal svoje ovčice do končnega cilja.

Bojan, hvala! Program je bil super. Še vedno komaj dojamem, da mi je uspelo 😁

Z goro naprej! 💪🏻🙈

Neža Š.


Za program sem izvedela od prijateljice nekega sončnega popoldneva ob kavici na Planini nad Vrhniko. Seveda me je takoj zanimalo, saj sem si že nekaj časa želela iti na Triglav. Zelo rada hodim v hribe in si nikoli nisem mislila, da mi bo želja po Triglavu, ki me je pripeljala v ta program, prinesla toliko neverjetnih razgledov, super ljudi, me pahnila iz cone udobja, me naučila spoštovati gore, se umiriti in kontrolirati telo ter uživati v življenju, saj vse to gore dajo. Skozi 13 tur smo se naučili vse in še več, pridobili kondicijo predvsem pa stkali prijateljske vezi, ki so nam pomagale premagati vse ovire.

Odličen program in vse pohvale našemu Bojanu.

Iris C.


"Z goro naprej!" (Neža, 2019) jeizrek, ki ga je skovala ena od naših osvojevalk vrhov, in z njo se popolnoma strinjam! S programom sem se srečal po priporočilu prijateljice, ki se je s partnerjem že prijavila, sam pa sem od začetka obotavljal. Po tem ko sem končno zbral pogum za prijavo, sem ugotovil, da sem se znašel v krogu enako mislečih, enako hrepenečih in enako veselih ljudi, ki radi kot skupina dosegajo cilje in vzporedno občudujejo naravo ter razvijajo sami sebe. Po poti od majhnih k velikim ciljem sem spoznal čudovite ljudi, se z njimi nasmejal od srca, ter imel možnost izkusiti nove zanimive dogodivščine, kot so zimska tura presenečenja, plezanje po varovanih plezalnih poteh, pa tudi (zelo zabavno) hitrostno spuščanje po melišču. Pri vseh podvigih sem se veliko naučil o varnem gibanju po gorskih poteh, o delovanju skupine, ne nazadnje pa tudi nekaj stvari o samem sebi. Dobra družba, skupna borba (predvsem s samim sabo), ter neomajna vztajnost so nas na koncu pripeljale do našega zadanega cilja, to je vrha Triglava, kjer smo kljub nevšečnostim po poti, vsi na koncu na obrazih kazali nasmešek do ušes in zagretost za nadaljevanje programa, tokrat v društveni obliki. Vsakomur, ki mu je kaj do dobre družbe, lepe slovenske narave in veselih dogodivščin z možnostjo učenja ter osebne rasti, pogram toplo priporočam, saj nam naš vodja Bojan že pripravlja nove dogodivščine! Ne bo vam žal, le pridite!

Z goro naprej!!

Gašper K.


Ob iskanju novih izzivov, sem povsem slučajno našla program »Letos na Triglav« in se nemudoma ter brez pomisleka prijavila. Da pa ne bom šla v izziv le jaz, sem seveda o programu »trobentala« tudi drugim. Tekom programa smo se z vmesnimi cilji podajali vse više in više, do našega končnega in najvišjega cilja Triglava, ob tem pa v višavah poglabljali naše prijateljske vezi ter ustvarjali nove. Od super družbe do poštempljane planinske knjižice, predvsem pa v čudovite razglede skupaj še naprej!

Aleša Č. A.


Programa sem se udeležil kot izrazit ne-planinec. Hoja v različnih vremenskih razmerah mi kot terenskemu gozdarju sicer ni tuja vendar pa je planinstvo kategorija zase saj je pot do cilja vseskozi navkreber ☺. Spoznal sem kraje in ljudi, ki jih drugače ne bi. Gorenjsko sem precej slabo poznal in ravno tako gore. Rek, da v hribih ni ljudi slabe volje vsekakor drži. Naš vodnik Bojan nas je sistematično pripravil na vse podvige, nas seznanil z nevarnostmi in specifiko uporabe planinske opreme. Mislim, da se prav v gorah, v zahtevnih pogojih pokaže složnost saj imamo isti cilj do katerega gremo po isti poti. V gorah še posebno za neizkušene ni prostora za soliranje saj je vsaka napaka lahko hitro kaznovana z poškodbo ali čim hujšim. Veliko mi pomeni spontanost in dobra volja vseh udeležencev, navsezadnje smo se programa vsi udeležili po lastni volji. Kondicijsko sem vsekakor napredoval, saj mi hoja navkreber ni več nujno zlo ter sopenje ☺ Program je prerasel v društvo Planinsko Društvo Kranjski Gamsi. Ime je izredno posrečeno in uradni znak Društva je zelo simpatičen. Pred predsednikom je zahtevna naloga saj bo v turbo ekonomskemu svetu najtežje ohraniti prav spontanost zaradi česar je PDKG nekaj posebnega. Hvala za vse vrhove, poti in dogodivščine in smeh! Hvala za vso pozitivo!!!

Z goro naprej!!!!!

Janez A.


Zelo sem vesel, da je od ene ideje v glavi nastalo nekaj tako lepega v vseh pogledih. Ponosen sem na vse sodelujoče, ki so se morali velikokrat boriti sami s seboj in so vztrajali vse do konca. Ker je bil program narejen “iz kavča na Triglav”, kar je bilo pri nekaterih dobesedno res, lahko rečem samo, da so zdaj vsi pravi gorniki. Naučili so se veliko, od malih stvari gorništva do uporabe (tudi zimske) opreme in to ne samo iz teorije, ampak tudi iz prakse. Vsi so lahko zelo ponosni nase, tako kot sem jaz na njih.

Upam, da bo drugo leto, ko se program ponovno začne, nastala tudi tako lepa zgodba.

Bojan M., predsednik

Nazaj na seznam