Veliki vrh (Košuta)

• Objavljeno: 15. jun 2020 ob 07:58

Tokratna sobota nas je peljala na Veliki vrh, 2088 metrov nad morsko gladino bohoteč se vrh, ki je del najdaljšega slovenskega grebena - Košute. Zgodnji jutranji štart nam je omogočil, da smo štartali iz parkirišča v Podljubelu, do katerega je bil dostop od jutra pa vse do zgodnjega popoldneva zaprt, kar je za vseh 24 udeležencev v dveh ločenih skupinah pomenilo, da smo imeli na voljo zvrhan koš časa, predvsem pa smo se veselili dobrega druženja in izjemnega vremena, ki se je držalo vse do konca naše ture.

Začetni koraki po gozdni poti do Kofc so bili za skupino programa Letos na Triglav podkovani z jutranjo svežino, udeleženci in udeleženke pa so kaj hitro slekli dodatna oblačila, saj se strmina ni pustila čakati. Med debli dreves nas je po licih stalno žgečkalo sonce, kar je vsakemu poleg kaplje znoja po čelu vlilo tudi kapljico dobre volje.

S prijetnim druženjem je čas do prvega večjega postanka minil kar hitro. Tako smo se znašli pred kočo na Kofcah, ki je bila polno obsijana s soncem, obiskovalcev pa je bilo le za peščico. Med tem prvim postankom smo izvedli tudi občni zbor planinskega društva Kranjski gamsi. Sledil je vzpon na sam Veliki vrh.

Pot katero smo ubrali je klasificirana kot lahka označena, zaradi česar večjih težav nismo pričakovali. Skupina se je vztrajno in z dobrim tempom premikala proti cilju ture, vmes pa smo občudovali lepote narave, včasih pa tudi pomahali drugi skupini, članom Kranjskih gamsov, ki so se odpravili preko Kofce gore na Veliko Kladivo. Vmesno smo se umikali in prehitevali kar precejšnje število drugih skupin in posameznikov, ki so si za ta dan zadali isti cilj, vse skupaj pa je bilo vsekakor prijetno, saj smo malo v tekmovalnem duhu, malo pa “za hec” vsake toliko pokramljali s kakšnim pohodnikom ali pohodnico.

Zaradi količine ljudi na poti je sem in tja prišlo celo do kratkih zastojev, kar je vodjo in pomočnika spomnilo na pot na Triglav iz programa Letos na Triglav 2019. Vsekakor prijeten vzpon smo zaključili po treh urah hoje navkreber, kar je bilo v pričakovanem časovnem okviru, postanek na vrhu pa je bil zapolnjen s prijetnim kramljanjem in dobrimi priboljški. Slikanje in štemplji so seveda obvezni, nato pa je že sledil sestop.

Ta je potekal bistveno hitreje kot sam vzpon, predvsem pa smo po poti navzdol srečali manj drugih pohodnikov kot poprej. Pot nas je ponovno pripeljala do koče na Kofcah, kjer smo se ponovno srečali tudi s skupino članov društva v manjšem obsegu pa smo tudi proslavili tri jubileje članov Kranjskih gamsov. Hrana je bila odlična, pijača pa osvežilna, splošno vzdušje pa je bilo polno dobre volje in smeha, kar priča o uspešnem dogodku.

Po tem ko smo se okrapčali, smo se odpravili še naprej v dolino, do našega izhodišča. Pot v senci gozda je bila po krasnem vremenu sproščujoča in osvežilna, tako da smo vožnjo domov lahko nadaljevali sicer utrujeni, a ne preveč izmučeni. Hvala vsem udeležencem in udeleženkam današnjega dogodka, kmalu pa se spet snidemo pod naslednjim vrhom. Po besedah naše Neže: “Z goro naprej!”

Nazaj na seznam